Zaključna objava

Zelo me je veselilo vam prestaviti vhodne enote .Upam da vam je bila moja prestavitev všeč.







Sara Polanič

Vhodne enote

Vhodne enote računalnika so zelo različne, odvisno od tega, na kakšen način želiš v računalnik vnesti ukaz. Lahko ga odtipkaš na tipkovnici, mu ga pokažeš z miško, poveš preko mikrofona ali pa sporočiš kako drugače. Ampak pojdimo lepo po vrsti.

TIPKOVNICA:
Računalnika si ne moremo predstavljati brez tipkovnice. Na njej je prek 100 tipk, ki so razporejene v štiri skupine:

• alfanumerične tipke, ki jih največ uporabjamo, saj lahko z njimi napišeš vse črke, številke in druge znake,
• smerne tipke, s katerimi se premikaš po zaslonu,
• številske tipke, ki jih v glavnem uporabljamo za vpis števil in
• funkcijske tipke za hiter vnos nekaterih ukazov.

Poleg tipk za črke, številke in druge znake, ki jih uporabljamo za pisanje, so v alfanumerični skupini tudi posebne tipke:

• Enter - za vnos ukaza ali konec odstavka in premik v novo vrsto,
• Shift - za vpis velike črke ali zgornjega znaka na tipki,
• preslednica - za presledek med besedami,
• Tab - za umik besedila ali premik v naslednjo celico tabele,
• Caps Lock - za daljše pisanje velikih črk,
• Backspace - za brisanje znaka na levi strani trenutnega položaja,
• Alt - za vnos posebnih znakov
• Delete - za brisanje znaka na desni strani trenutnega položaja.

Vsaka tipka tipkovnice je v bistvu stikalo. Ko pritisneš tipko, se njeno stikalo sklene in posebno elektronsko vezje odda ustrezni električni signal, ki ga računalnik razume. Za vsak znak odda vezje drugačen signal. Kakšen niz predstavlja posamezni znak, določa standard ASCII .

MIŠKA:

Miška je vhodna enota, ki je za delo v Windows okolju postala nepogrešljiv pripomoček pri delu z osebnim računalnikom. Miška omogoča hitrejše izvajanje ukazov, ki se nahajajo v tako imenovanih menijih v posameznih programih. Za izvajanje določenega ukaza zadostuje, da pokazatelj miške na ekranu (puščica, ....) pomaknemo na ukaz in pritisnemo tipko na miški.

Miška je sestavljena iz plastičnega ohišja, ki je ergonomsko oblikovan, na kateremu sta dva, oziroma trije gumbi (namesto gumba v sredini je lahko nameščeno kolesce, ki ima isto funkcijo kot sredinski gumb, je vrtljiv naprej-nazaj in omogoča pomik zaslonske slike navzgor in navzdol - Internet, urejevalniki besedil, .... ). Na spodnji strani je nameščena kovinska kroglica, prevlečena s plastjo umetne snovi. Ob pomiku miške po podlogi se kroglica premika. V miški se gibanje kroglice prenaša na najmanj 2 ali več valjev, od tam pa na večja perforirana kolesca. Svetlobni snop se skozi luknjice prenese in ustvarja elektronske impulze, ki po kablu, ki je povezan z miško, potujejo v osebni računalnik. Tu jih prevzame in ustrezno pretvori gonilnik (driver) za miško in jih posreduje programu, ki izvede opravilo na ekranu. V uporabi sta dve vrsti mišk in sicer miška, ki je na osebni računalnik vezana z kablom in brezžična miška, ki deluje na principu infra rdečih žarkov. Poleg mišk je v uporabi tudi Track ball (sledna kroglica), ki ima kroglico na vrhu ohišja. Pri prenosnih osebnih računalnikih (notebook) miško ali sledno kroglico nadomešča drsna ploščica, ki je nameščena pred tipkovnico. Premik kazalca na zaslonu nadzorujemo z vlečenjem prsta po ploščici. Namesto “klika“ za izvajanje zagona programov ali v meniju zadostuje pritisk (dvakratni pritisk na ploščico nadomesti dvakratni klik na levo tipko na miški) na površino drsne ploščice.

FOTOAPARAT:

Med nami verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel, kaj je fotoaparat. Z njim fotografiraš naravo, prijatelje in druge motive. Fotografiranje poteka tako, da poiščeš motiv in pritisneš na sprožilec. Pri digitalnem fotoaparatu, ki ga uporabljamo kot vhodno enoto računalnika, je namesto filma v aparatu več optičnih tipal, ki so občutljiva na svetlobo. Ko se zaslonka fotoaparata odpre, pade svetloba na ta tipala. Vsako tipalo zazna jakost svetlobe, ki je padla nanj. Iz tega podatka posebna elektronika ugotovi, kakšne barve je svetloba, in pošlje proti računalniku ustrezen signal. Rdečo barvo predstavi npr. z nizom 110000, zeleno z 001100 in modro z 000011.

V računalniku se signali posameznih tipal združijo v fotografijo. Vsako tipalo določi barvo ustrezne točke na fotografiji. Če je tipal malo, oko točk ne zlije v celoto, ampak vidiš točkasto fotografijo - kvadratke. Zato je pri digitalnem fotoaparatu pomemben podatek, koliko tipal ima. Dobri fotoaparati imajo prek milijon tipal. Za primerjavo podatek, da ima človeško oko 120 milijonov vidnih celic, klasična barva fotorazglednica pa je sestavljena iz več kot dvajset milijonov pikic.
Na povsem enak način delujeta tudi digitalna videokamera in optični čitalnik, preko katerega vnesemo v računalnik že posneto fotografijo, stran iz revije, klasično narisano risbo, ipd.

MIKROFON:
Na koncertu lahko opazuješ ansambel, ne moreš pa spregledati množice mikrofonov, ki so razporejeni po odru. Brez njih bi pevca slišali le v prvih vrstah. Mikrofon lahko uporabiš kot vhodno enoto, s katero v računalnik vneseš zvok. Ko je sprejemnik uho, zaslišiš zvok, ko pa je sprejemnik mikrofon, se zvočno valovanje preoblikuje v električno nihanje. Tega posebno elektronsko vezje spremeni v zaporedje ničel in enic, ki jih kot zvok razume le računalnik.

Krmilna palica ali joy stick

Je naprava, ki jo uporabljamo predvsem pri računalniških igricah. Kazalnik premikamo po zaslonu z ročnimi pomiki palice.

Svetlobno pisalo

To je na svetlobo občutljivo koničasto pero, s katerim uporabnik riše neposredno po zaslonu. Z njim lahko na zaslonu hitro in preprosto označimo določeno točko ali polje.

Kontaktni zaslon

Na tem zaslonu ukaze izbiramo s preprostim dotikom prsta. Preko zaslona je položena svetlobna mreža, v kateri se z dotikom prenesejo v računalnik ustrezne koordinate. Uporaba je enostavna, vendar je zaradi relativno velike površine prsta onemogočeno natančno določanje lege kazalnika.

SCANNER (OPTIČNI ČITALEC)

Scanner je vhodna naprava, navadno formata A4. Uporabljajo se tudi ročni in bobnasti. Priključen je preko (LPT) kabla na priključek za tiskalnik na zadnji strani računalnika (Paralelna vrata). Scanner je možno poleg paralelnega priključka priklopiti in povezati z računalnikom tudi preko serijskega priključka (COM) ali preko kartice, ki je vgrajena v računalnik (SCSI).

Naloga optičnega čitalca pri skeniranju besedila je, da preslika besedilo (informacijo) s predloge (podobno kot fotokopirni stroj). Sliko besedila, ki jo tvori, pošlje v računalnik, kjer jo program obdela in pretvori v besedilo. Kakovost optične naprave merimo v DPI (število pik / cm²).

Čitalec črtne kode

Posebna oblika čitalca je čitalec črtnih kod. Črtna koda je sestavljena iz kratkih ravnih črt, ki so razporejene ena poleg druge. Črte so različnih debelin in predstavljajo števila.

Grafična tablica

Grafična tablica (graphics tablet) je vhodna naprava, pri kateri z roko po ravni površini premikamo pero ali kazalec. Računalnik spremlja položaj peresa, kar uporabniku omogoča vnašanje risb ali diagramov. Grafično tablico pogosto uporabljamo tako, da čeznjo položimo obrazec, na katerem so označeni položaji, ki se nanašajo na določene funkcije in registre v računalniku. Napredek pri prepoznavanju prostoročne pisave bo morda uporabnost grafičnih tablic še povečal.

Uvod

Računalnik, ki bi računal v prazno ali pa prekladal podatke sem ter tja po pomnilniku nam ne bi bil prav v nikakršno korist. Poskrbeti moramo torej, da bo obdeloval podatke tako kot hočemo in nam na koncu dal podatke v nam domači obliki. Zato imamo VHODNE in IZHODNE ENOTE. Vhodne enote so tipkovnica, krmilni kazalniki, optični čitalnik, čitalnik črtne kode, čitalnik pisave in naprave za pretvorbo govora,ki vam jih bom podrobneje predstavila.